Za začetek, kaj sploh so trobila in koliko vrst trobil poznamo. Pri trobilih gre za glasbilo, ki glasbeniku omogoča ustvarjanje zvoka na način, da z ustrezno napetostjo ustnic in pihanjem zraka vanj ustvari vibracijo na ustnicah, ki se nato v samem glasbilu pretvori v zvok. Trobila so znana po tem, da gre za kovinska cevasta glasbila, ki se denimo od pihal razlikujejo po tem, kako glasbenik z njihovo pomočjo ustvari zvok.
Pri pihalih zrak namreč vstopa skozi poseben ustnik, nakar se s pokrivanjem izhodnih lukenj za zrak spremeni ton. Pri trobilih pa za višino tona poskrbi glasbenik že na samem ustniku s pomočjo svojih ustnic. Oglejmo si 5 trobil, ki jih morate poznati.
1. Trobenta
Vsekakor eno izmed tistih trobil, ki jih poznamo vsi, je trobenta. Gre za sila priljubljeno glasbilo tako v slovenski narodno-zabavni glasbi kot tudi po deželah bivše skupne države, pa tudi drugod po Evropi, v Latinski Ameriki in drugje.
Trobenta slovi po tem, da gre za glasbilo z najvišjim tonskim obsegom iz skupine trobil. Gre za cevast kovinski inštrument, ki je opremljen s tremi ventili. Zgodovina nastanka trobente sega daleč nazaj vse do starega Egipta. Samo glasbilo je bilo (ponekod še vedno) zelo prisotno v vojskah širom sveta.
2. Rog
Rog je eno najstarejših glasbil na svetu. Verjetno se vam pred očmi najprej nariše kateri od kadrov iz kakšnega zgodovinskega filma, v katerem junaki s pihanjem v rog opozarjajo na nevarnost ali pa ga uporabljajo v namene svečanosti.
Rog je bil skozi večino svoje zgodovine trobilo brez ventilov. Te so mu dodali šele leta 1820.
3. Pozavna
Pri pozavni gre za izjemno zanimivo trobilo. Najhitreje se boste spomnili, za katero gre, če vam povemo, da se ton pri pozavni spreminja z vlečenjem cevi na poteg in ne s klasičnimi ventili.
Pozavna spada med ena najstarejših glasbil in je že v 15. stoletju navduševala s sijajno zasnovanim mehanizmom na poteg. Glasbenika, ki igra na pozavno, imenujemo pozavnist.
4. Tuba
Morda se na prvo žogo ne spomnite, za katero glasbilo gre, a tubo zagotovo še kako dobro poznate. Gre za tisto ogromno svetlečo zadevo, ki ustvarja zelo globoke basovske tone.
Opazite jo v vseh večjih ali manjših pihalnih orkestrih. Še ena zanimivost; skupna dolžina cevi tube znaša kar sedem metrov!
5. Bariton
Baritonu rečemo tudi baritonski krilni rog in je dobro znan po svojem globokem zvoku. Glasbilo ima štiri tipke in je v manjših zasedbah uporabljen kot basovsko glasbilo.
Narodno-zabavnega ansambla brez baritona skorajda zagotovo ni. Kot zanimivost dodajmo, da se, poleg igranja v basovskem ključu, bariton lahko igra tudi v violinskem.
Kaj pa ostala trobila?
Poznamo še nekaj vrst trobil, zato omenimo še:
- kornete, ki so neke vrste mini trobente;
- krilovke, ki se pojavljajo največkrat med izvajalci jazza.
Trobila imajo na voljo tudi nekaj dodatne opreme. Eden izmed najbolj prepoznavnih kosov je verjetno dušilec za pozavno na poteg, s pomočjo katerega glasbenik iz trobila izvabi dobro znani zvok »wah-wah«.
Eden najbolj znanih glasbenikov na svetu, ki so dali prepoznavnost trobilom, je bil vsekakor Miles Davis, ki s svojimi jazzovskomi mojstrovinami še dandanes navdušuje svoje poslušalce.
