Morda niste bili nikoli alergični na nobeno stvar, razen morebiti na kakšne nepotrebne nasvete sorodnikov, nenadoma pa vam spomladi teče iz nosu, kihate in se vam solzijo oči. Za alergije je znano, da se pojavijo iznenada, tako kot lahko tudi izginejo.
Alergija je, na kratko povedano, pretiran odziv imunskega sistema na snovi, ki jih prepozna kot sovražnike v telesu. Velikokrat je slišati tezo, da gre pri alergiji za pomanjkanje izpostavljanja določenim alergenom v obdobju otroštva. Ali to drži ali ne, pa ni znanstveno dokazano.
Kaj lahko povzroči alergijo?
Poznamo precej vrst alergij. Lahko bi rekli celo, da neskončno, saj so nekatere vrste zares bizarne in povprečnemu človeku nedojemljive. Obstajajo namreč tudi osebe, ki so alergične na vodo, a to so zares skrajni primeri.
Bolj običajni sprožilci alergij pri ljudeh so cvetni prah, pršice, hišni prah in različne vrste hrane. Potem so tu alergije, ki so vezane na živalski svet, in sicer dlake živali, piki žuželk in seveda kemični preparati, kot so nekatere vrste krem, zdravil in čistil. Zelo neprijetna je tudi alergija na sonce.
Kako prepoznati alergijsko reakcijo?
Najbolj razširjena vrsta alergij je tista, ki na plano pride spomladi. Gre seveda za alergijo na cvetni prah. Ko se prebudi narava, zacvetijo cvetlice, travniki in drevesa, se pojavi tako imenovani seneni nahod. Kar naenkrat priteče iz nosu, ta se zamaši, pojavi se kihanje, lahko se solzijo oči in pride lahko do glavobola.
Če se boste prvikrat srečali s tovrstno alergijo, boste nemara mislili, da ste se zgolj prehladili. Velikokrat je to težava pri otrocih, saj starši dolgo časa sumijo prehlad in se ob neizrazitih simptomih ne odločijo prav hitro za obisk zdravnika.
Tudi pri alergijah na hrano je podobno. Lahko pride do krajših obdobij napetosti trebušne votline, tu in tam kakšne driske ter drugih simptomov, katerih sprva ne boste povezali z alergijo na hrano. Tudi pojav srbeče kože ali izpuščajev ni nobeno presenečenje. Ko pa se določeni simptomi pričnejo ponavljati, človek pomisli tudi na alergije.
V tem primeru je potrebno biti pozoren na živila, ki jih zaužijete in spremljati morebitne simptome, ki bi lahko nakazovali na prisotnost alergijskih reakcij. Najbolje si je pisati dnevnik zaužitih živil, dneve in ure, ko ste jih zaužili. S tem boste močno pomagali svojemu osebnemu zdravniku, da se bo lažje odločil za pravilno diagnozo. Vsekakor vas bo napotil tudi na alergološko testiranje, ki bo pokazalo, na katera živila ali druge alergene ste alergični.
Kako zdravimo alergije?
Ko se alergije pojavijo, jim težko ubežimo. Lahko pa si življenje močno olajšamo s pravim pristopom. Če ste denimo alergični na cvetni prah, boste bolj pozorni, da se ne boste zadrževali v naravi takrat, ko bo to za vas najbolj neugodna. Najboljši čas za sprehod za vas bo dan po dežju.
Na trgu pa obstaja tudi kar nekaj zdravil in pomagal za lajšanje težav z alergijami. Tako boste lahko v primeru senenega nahoda denimo segli po kakšnem pršilu za nos. Rizične skupine ljudi, ki imajo hude alergijske reakcije na pike žuželk (ose, sršeni) ali po zaužitju določenih vrst oreščkov, pa morajo biti še posebej previdne in imajo navadno pri sebi vedno ustrezna zdravila.
Dobro je čim prej odkriti izvor alergijskih težav in ukrepati, saj lahko daljše obdobje neukrepanja vodi do poslabšanja zdravstvenega stanja prizadete osebe na različnih področjih.
